Fishing? Well I am trying and it looks like I have lot s of beginners luck. Pacific see is beautiful and fishing is very easy. My friend Jost caught skid with his hands. Looks like I am good in fishing snappers, shouldn’t brag myself too much, so that my luck doesn’t disappear...
I also visited one hill called Te Kahaikatoa where kanibalistic tribes used to had battles.Will check some more about their history for sure.
Na Pacifik sem se prvic odpravila z Jostom, ves navdusen mi je med voznjo razlagal kaj vse bo nalovil. Ker ribice poznam in vem da ne govorijo o velikosti rib, vendar o razponu med ribjimi ocmi sem si s seboj uzela krizanke, domaco limonado, fotoaparat in brisaco na katero se lahko zleknem. Izlezavanje na rajskih plazah – zame bo uredu, on pa naj ribari. Plaze so noro lepe, ciste in za enkrat samotne. Galebi, albatrosi in papige. Do slednje sva morala 15 minut pesaciti cez utrnjen pragozd, le mala kozja pot je vodila do raja. Nekaj casa sem glupo buljila okoli sebe, se scipala, ce slucajno ne sanjam ter vprasala Josta, ce sem umrla, prisla v nebesa in kaj za vraga potlej on dela zraven.
Na koncu dneva sem ugotovila da se fant ni hecal, saj sva imela dve ribi in enega velikega lignja. Lignja je ujel z golimi rokami medtem pa se nama je na trnek nataknila se ena riba. Ce je tako enostavno moram tudi sama poskusiti. Ker je moje prepricanje, da jem, kar lahko sama ubijem, se mi je zdelo fair da to tudi naredim. Nasledni dan sem si za 17 dolarjev kupila ribisko palico. Odpravila sva se lovit v Opito bay. Najprej sem mislila, da bom lazje ujela psa kot ribo, saj mi je vaba nekajkrat priletela na obalo namesto v vodo.
Ko sem se naucila, ribam ni bilo vec pomoci. Kar dve sem dobila za vecerjo. Spekla sva jih na zaru s krompirjevo solato in butelko vino. Ena se je na zaru razcvetela. Zato je bilo ime preprosto. Pol Pizde zame en pol za Josta.
Jost cought this skvid with his hands. |
Zobatci so dobra stvar, sploh ce jih sam ujames. Naslednji dan sem se odlocila, da grem na ribolov sama. Ravno ko sem pakirala stvari v avto me je opazil nas depresivni sosed. Tudi on si je zelel lovit ribe. Najprej sem kolebala ce ga uzamem s seboj. O zivljenju in smrti smo se ze vse pogovorili uceraj. Ker sem mehkega srca sem upala da mu lahko polepsam popoldne in ga vseeno povabila zraven. Ce si ze tako zelo zeli smrti ga z njo lahko soocim na cesti.
V Novi Zelandiji vozijo po levi, wc papir imajo na levi, kljucavnica se odpre v levo, da ne omenjam brisavcev in zmigavcev, ki so ravno obratno kot sem navajena. Najprej sem ga dodobra prestrasila da ne znam vozit, zato mi je dajal napotke skoraj na vsakem ovinku. Ker se fant tudi zelo rad ponavlja sem parkrat komaj zadrzala da ne bruhnem v neustavljiv krohot. To bi bilo zelo nesramno pri vseh problemih, ki jih trenutno ima.
Prisla sva na parcelo od njegove tete, okoli 55o arov minaturna zadeva. Malo dvignjena od privat pristanisca. Splezala sva na eno skalo in tam lovila ribe. Vab nama je hitro zmanjkavalo in fant ni ujel nic. Eno od svojih rib sem zrtvovala za naslednjo vabo. Kot pri loteriji jetudi s to samo nahranil lacne ribe.
Marlyin s home. |
Nazaj grede sva se povzpela na najvisji vrh Te Kahaikatoa, kjer so se vcasih bojevali domorodci. Se zdaj so izkopane jame za samoobrambo in samo veliko drevo na zaveterni strani ve koliko cloveskega mesa so snedli takratni ljudozerci. Belci naj bi imeli okus po presoljeni svinjini. Razgled je bil fenomenalen, ce bi bila ljudozerec bi bila to tudi moja strateska tocka. Zagrizla bi se v nasprotnika mu potrgala kite in misice dokler ne bi prisla do kosti, mu izsesala mozeg medtem, ko bi se mi iz ust cedila sladko slana kri.
No comments:
Post a Comment